Umetnost prošnje ali kako sem se naučila prenehati skrbeti in dovoliti, da mi ljudje pomagajo

The Art of Asking or How I Learned to Stop Worrying and Let People Help (prevod: Umetnost prošnje ali kako sem se naučila prenehati skrbeti in dovoliti, da mi ljudje pomagajo)

The Art of Asking or How I Learned to Stop Worrying and Let People Help (prevod: Umetnost prošnje ali kako sem se naučila prenehati skrbeti in dovoliti, da mi ljudje pomagajo)

Ko sem začela z branjem knjige The Art of Asking (Umetnost prošnje), sem mislila da gre še za eno izmed mnogih knjig na princip samopomoči. Prav tako avtorici nisem posvečala dosti pozornosti (v resnici sem prvič slišala zanjo), zato sem branje (oz. bolje poslušanje, ker je šlo za avdio knjigo) posledično začela s povsem napačnimi pričakovanji.

Kot prvo, ne gre za knjigo o samopomoči, ampak za življenjsko zgodbo umetnice Amande Palmer. Amanda je rock zvezda, ena izmed prvih glasbenikov, ki je denar za izdajo svojega albuma zbirala s pomočjo množičnega financiranja preko spleta. Ravno zaradi tega upora proti glasbenim založbam in poti k umetniški neodvisnosti, je bila povabljena na TED govore, kjer je predstavila svojo alternativno strategijo financiranja umetnosti. Preko tega pa še svoj pogled na umetnost in ranljivost, ki jo povzroča dejanje prošnje za denar ali prošnje za drugačne vrste podporo.

Tako kot večina umetnikov, tudi Amanda ni imela premožnih mecenov, zato je morala preskrbeti sebe in hkrati financirati še svojo umetnost. To je najprej udejanjala s pomočjo Untitled design(13)začasnih del, kasneje pa je odkrila, da lahko dovoljšno količino denarja zasluži tudi kot živi kip. Ravno iz izkušnje, ki ji jo je prineslo delo živega kipa, je Amanda v svojem življenju in glasbeni karieri razvila pristop zaupanja. Prepričana je, da je temeljno zaupanje sočloveku osnova za njeno prihodnje delo s poslušalci, ki temelji na iskrenem odnosu. Pravi, da je v samem jedru odnosa ranljivost in ravno strah pred ranljivostjo je tudi tisti, ki nam onemogoča, da bi si upali prositi za pomoč. Na ta način se osamimo, si otežimo življenje in se odrečemo podpori in ljubezni soljudi. Amanda v svoji knjigi opisuje, kako se je naučila sprejeti ranljivost in prositi za pomoč predvsem na področju umetnosti, vendar hkrati priznava, da se v določenih okoliščinah še vedno bori s strahom pred prošnjo in ranljivostjo.

Knjiga je čudovito iskrena in večplastna. Poleg življenjske zgodbe Amande Palmer, predstavlja še vsesplošen človeški problem odnosov, zaupanja, ranljivosti in odtujenosti. Med branjem si ne moreš kaj, da ne bi premislil svoje poglede na ljubezen in umetnost, dajanje in prošnjo. Hkrati pa se poglobi tudi v veliko vprašanje virtualnega, saj se avtorica preko cele knjige poskuša dokopati do odgovora, kako je internet spremenil svet, naše odnose, upravljanje z denarjem in financiranje umetnosti. Se je vse spremenilo ali ostalo enako?

null(2)

Slovenski ljudski knjižni označevalec

Knjižni označevalec - slovenski ljudski vzorec.

Knjižni označevalec – slovenski ljudski vzorec.

Čudoviti slovenski narodni vzorci enostavno zmagajo. Tale lepotec izhaja iz knjige Slovenske narodne vezenine in je eden izmed mnogih modrih ali rdeče-modrih vezenin naših prednikov. Poleg teh dveh barv (rdeča in modra), naj bi bile dovoljene še črna, rjava itd. Kar nekaj vzorcev sem že preizkusila in se navdušila nad njihovo lepoto ter tekočo ponovljivostjo vzorcev, vendar sem se za ta teden odločila, da se lotim nečesa novega. Ob listanju knjige Slovenske narodne vezenine, me je prepričal majhen in skrit vzorec sredi strani, ki se mi je zdel idealen za nov knjižni označevalec.

 
Kaj potrebujemo za ta projekt.

Kaj potrebujemo za ta projekt.

Za projekt potrebujemo:
  • Blago za vezenje
  • Šivanko
  • Škarje
  • Vzorec iz knjige ali prerisan na majhen karo papir
  • Temno modro nit

 

 

 

 

 

 

Vzorec izgleda preprost in v resnici je preprost, vendar je potrebno najti način vezenja, ki je kar najbolj ekonomičen. Med vezenjem sta se mi porajali dve vprašanji oz. izziva, katera sem uspela streti. Po kar nekaj neuspelih poskusih, vam zdaj ponujam elegantno rešitev.

Vzorec za ta projekt, iz njega bo nastal knjižni označevalec.

Vzorec za ta projekt, iz njega bo nastal knjižni označevalec.

Velika uganka bi se glasila: »Kako izvesti krogec, brez da bi obtičal na dnu in se posledično ne bi mogel povzpeti navzgor ter nadaljevati vzorec z naslednjim krogom?«

  • Rešitev je preprosta. Prvo polovico kroga izvezeš v polnosti (celotne križce po načrtu), z vrha navzdol pa samo polovico križca. Na ta način prideš do dna (kjer si začel) in se po isti strani (levi) vračaš gor do najvišjega križca, kjer začneš z novim krogom.

Druga manjša uganka pa se glasi: »Kako izvesti notranji križec, brez da bi ob njegovem vezenju obtičal na drugi strani še ne dokončanega kroga?«

  • Tudi v tem primeru je rešitev preprosta. Na drugi stopnički zaviješ na levo in izvezeš sredinski križec. Zatem skočiš na desno, preskočiš prazen prostor in nadaljuješ z vezenjem najbolj zunanjega stolpca.

Za lažje razumevanje še slikovni prikaz:

Untitled design(9)

Izvezeš prvi stolpec, drugi stolpec in sredinski križec.

Skočiš iz desnega spodnjega kota sredinskega križca in preskočiš en križec ter nadaljuješ s tretjim stolpcem.

Na desni strani izvezeš vse cele križce, razen vrhnjega stolpca. Po levi strani izvezeš polovične križce.

Ko prideš do dna s polovičnimi križci, se obrneš in do vrha dopolnjuješ vezenje v cele križce. Na vrhu začneš z novim "krogom".

Ko prideš do dna s polovičnimi križci, se obrneš in do vrha dopolnjuješ vezenje v cele križce. Na vrhu začneš z novim “krogom”.

Knjižni ozačevalec končan in v uporabi.

Knjižni označevalec končan in v uporabi.

Humor je pomemben – parodija na meditacijo

gandhiHumor je nujna sestavina preživetja in sreče. Si predstavljate, da bi vsako stvar vzeli povsem resno? Jaz si ne. Verjetno pa si tudi ljudje okoli mene tega ne morejo in nočejo predstavljati, saj bi bili soočeni s precej slabšo različico Mirjane. Podobno je menil tudi Mahatma Gandhi, ko je dejal: »Če ne bi imel nič smisla za humor, bi že davno storil samomor.« Težki in negotovi življenjski trenutki zato kar kličejo k smehu in vsem ostalim oblikam humorja. Vendar hkrati obstajajo tudi prepričanja, da se iz nekaterih stvari ne gre norčevati (in zagotovo je včasih potrebna občutljivost pri uporabi humorja), med njih pa se pogosto vključujejo religije, vera, duhovnost itd. Ker sem globoko prepričana, da je humor lahko konstruktiven kritični prečiščevalec vsake religije, vere, duhovnosti itd., sem se odločila, da se najprej nasmejim svoji duhovnosti.

Humor je največji blagoslov človeštva

Kot oseba, ki redno meditiram (vsak dan vsaj zvečer), sem se ob spodnjem videoposnetku do solz nasmejala. Parodija na meditacijo je bila balzam za mojo dušo, saj me je spomnila, naj le ne jemljem sebe in svojih duhovnih praks tako zelo resno. Videoposnetek je na žalost samo v angleščini, če kdo ne razume dobro in ga zanima prevod, naj se mi javi na moj elektronski naslov (skrivnostna.nit@gmail.com). Opozarjam tudi, da videoposnetek ni primeren za otroke.

Ne poskušajte tega doma

Slika izdelka, ki sem ga hotela poustvariti (http://www.needlenthread.com/2011/12/running-stitch-darning.html)

Slika izdelka, ki sem ga hotela poustvariti (http://www.needlenthread.com/2011/12/running-stitch-darning.html).

Rečeno je, da človek ne sme obstati na mestu, ampak se mora ves čas učiti in se razvijati. To naj bi seveda veljalo na vseh področjih življenja, kar ne izključuje ročnih spretnosti. Vse lepo in prav.

Zaradi te modre misli sem se odločila, da se naučim novo obliko vezenja. Švrknila sem na Pinterest, našla nekaj preprostega in simpatičnega ter se lotila dela. Še vedno vse lepo in prav.

Ko sem izdelek končala in se zazrla vanj… katastrofa. Lekcija tedna: Vse kar izgleda dobro na Pinterestu, še ne pomeni, da izgleda dobro tudi v resničnem življenju (neglede na to kako neustavljivo privlačna in bleščeča je slika – vonjam Photoshop). V tem trenutno ni vse lepo in prav.

Moj poskus narejen po isti tehniki kot slika s Pinteresta (zgoraj).

Moj poskus narejen po isti tehniki kot slika s Pinteresta (zgoraj).

Način vezenja je na Pinterestu imenovan »tekoči vbod oz. šiv«, vendar je na njem bore malo tekočega, saj je stvar strašansko občutljiva. Če zadnji (najkrajši) del trikotnika zategneš le malce prehitro ali premočno, nitka zleze pod tkanino in tam obtiči, kar pomeni da izgubimo lepoto geometričnega vzorca (spodnja slika, zelena puščica). Druga problematična stvar je, da se geometrični vzorec v obliki navpičnega knjižnega označevalca, popolnoma izgubi in se ga skoraj ne prepozna. Geometrični vzorec pride do izraza šele, ko ga gledamo vodoravno, zato bi bil ta način vezenja primernejši za prtičke.

Primerjava slike s Pinteresta in mojega izdelka, z označenim problematičnim delom.

Primerjava slike s Pinteresta in mojega izdelka, z označenim problematičnim delom.

Končan knjižni označevalec. Nisem navdušena, zato ne bom kmalu ponavljala.

Končan knjižni označevalec. Nisem navdušena, zato ne bom kmalu ponavljala.

Kaj bi se dalo izboljšati:

  • Uporabiti trše in trdnejše blago
  • Uporabiti precej debelejšo nitko, morda celo volno
  • Obliko vezenja uporabiti za obrobo prtička

Pozitivna lastnost:

  • Način vezenja je resnično hiter, zaradi česar bi se splačalo še kdaj pristopiti k problemu in preveriti, če opisane izboljšave pripomorejo k lepoti končnega izdelka.

Lisička iz Pinteresta v resnično življenje

Lisička iz Pinteresta. Avtor neznan.

Lisička iz Pinteresta. Avtor neznan.

Ko sem pozno zvečer vsa utrujena in izmučena brskala po Pinterestu, namesto da bi že davno legla v posteljo, sem dojela njegovo genialno privlačnost. Vse čudovite slike, prekrasni izdelki… za vsakega nekaj. Pinterest pa je še prav posebno privlačen za nas ljubitelje ročnih spretnosti, saj novih idej in načrtov za njihovo izvedbo nikoli ne zmanjka. Ko sem tisti srečni večer naletela na sličico, ki jo vidite na levi stran (najbolj srčkana lisica na svetu), sem takoj vedela, da jo moram izvesti in podariti svoji prijateljici za rojstni dan (kot del interne šale povezane s pesmijo Ylvis – The Fox (What Does The Fox Say?)).

Kot je lepo vidno na fotografiji je slika izdelka dovolj jasna, da lahko z nekaj potrpljenja razberemo vzorec lisičke. Pri tem imam dve možnosti:

  1. Enostavno ob vezenju sproti štejemo križce bo barvah in vezemo kar najbolj ekonomično.
  2. Druga možnost, ki je morda bolj primerna za začetnike ali za tiste, ki ne želijo sedeti ob računalniku in predolgo gledati v ekran, je da si enostavno vzamejo pol ure časa in si vzorec prerišejo na majhen karo papir. Prednost prerisovanja je tudi, da si na ta način ustvariš arhiv vzorcev s katerimi si se že spopadel, hkrati pa se lahko ob prerisovanju tudi odločiš kje boš začel vesti in v katero smer boš odrinil.

 

Potrebščine za lisičko.

Za ta projekt potrebujemo:

  • šivanko
  • blago za vezenje s križci npr. Aida
  • škarje
  • oranžna nit (odtenek po lastni izbiri)
  • črna nit
  • bež nit (odtenek po lastni izbiri)
  • poljuben okvir v katerega bomo dali vezenino

 

 

Moja lisička.

Moja lisička.

Ker gre za majhno vezenino je bila celotna lisička končana v enem popoldnevu. Vzorec ni zapleten, zato je povsem primeren za čiste začetnike. Glede na čas-hitrost in preprostost vzorca, izdelek vseeno očara s svojo “srčkanostjo”. Prepričana sem, da lahko vsakdo, ki dosledno upošteva načrt za lisičko, pride do podobnega ali še boljšega rezultata.

Kot namig za lažji začetek: 

  1. vesti sem začela spodaj pri levi nogi – prvi trije črni križci
  2. nadaljevala z desno nogico – drugi trije črni križci
  3. potem sem na desni strani in gor nadaljevala z oranžnim kožuščkom – izvezla sem ves oranžni del
  4. zatem sem izvezla še vse bež dele – konica repa, trebušček, okoli oči
  5. nazadnje sem izvezla še črne oči in smrček

 

Lisička v okvirju.

Vezenino sem na koncu samo še okvirila in lisička je bila končana.